Fasadna barva z učinkom lotosa – Lotusan®

Bionska fasadna barva od leta 1999: Lotusan®

Leta 1999 je bila naš prvi bionski izdelek in se pogosto navaja kot primer prenosa naravnega načela učinkovanja v tehnologijo: fasadna barva Lotusan®. Njena površina je bila razvita po vzoru lotosa. Posuta je s številnimi majhnimi vozlički, med katerimi odteka voda. Tako opravlja eno od najpomembnejših nalog fasad: nadzorovanje vode. Rosa, dež in megla se lažje odbijejo v kapljicah – z njimi pa majhni delci umazanije. Hitrejše sušenje lahko zmanjša tveganje pojava alg in gliv ter tako poskrbi za dlje časa trajajoč lep videz.

"Ste ponosni, gospod Barthlott?"

Tri vprašanja za odkritelja lotosovega učinka

Gospod profesor Barthlott, kako ste odkrili lotosov učinek?
To je bilo v sedemdesetih, bil sem mlad doktorand biologije in raziskovalni asistent na univerzi v Heidelbergu. Na trg so ravnokar prišli prvi vrstični elektronski mikroskopi. Zdeli so se mi krasni, saj sem z njimi lahko preiskoval in sistematiziral fine strukture rastlin. Tako je na primer mogoče videti, da so kaktusi in nageljni sorodne rastline ...
V rastlinjakih sem torej nabiral listje. Da so električni mikroskopski posnetki res dobri, morajo biti listi čisti – brez umazanije, prahu ali skorje od vode za zalivanje. Pri tem sem opazil, da nekaterih listov ni bilo treba čistiti, druge pa že. Pri tem pa so rastli v istem rastlinjaku, eden poleg drugega.

Razlog je bila njihova mikrostruktura, sposobna samodejnega čiščenja. Za to odkritje ste prejeli mnoge nagrade. Zakaj je bilo tako zelo pomembno?
Ker je prišlo povsem nepričakovano. Predtem noben znanstvenik ni poznal učinka lotosa, ne biologi in ne fiziki, ki so imeli samo teorijo, ne pa tudi realne površine ali izdelka. Ta učinek ima neverjeten ekonomski potencial, saj je učinkovit in ga je bilo mogoče tehnično posnemati na dovolj preprost način.

Najbolj znan primer tega je fasadna barva Lotusan®. Ste ponosni na uspešno sodelovanje s podjetjem Sto?
Seveda sem še vedno zelo ponosen na odkritje in razvoj barve Lotusan®. Najbolj pa me veseli, da je podjetje Sto prevzelo načelo bionike in rešitve išče v naravi. Tako je na primer krzno severnega medveda podjetju Sto služilo kot vzor za aktivno toplotno izolacijo, oklep afriškega hrošča, ki na svojem telesu zbira hlape vode, pa za še eno bionsko fasadno barvo.

V izčrpnem pogovoru lahko izveste, kako so drugi znanstveniki zavrnili Barthlottovo odkritje – in kakšno vlogo je igral televizijski novinar Ranga Yogeshwar za Lotusan®.